Dimniki

Če želimo varno in udobno kuriti, moramo najprej poskrbeti za učinkovito odvajanje dima. Dimnik in  dimniški sistemi so prilagojeni prav tej nalogi. Glede na to, da z odvajanjem dima skrbimo za varnost pri kurjenju, je povsem jasno, da si na tem področju ne moremo privoščiti velikih kompromisov.

Izbrati moramo opremo, ki se bo odlično obnesla, posegamo torej po višjem rangu izdelkov, predvsem pa po dobro načrtovanih rešitvah, ki jih pripravljajo izkušeni strokovnjaki. Na ta način lahko pri odvajanju dima pričakujemo odličen učinek in dolgoročno zadovoljstvo.

Kvaliteten Dimnik Je Ključen Dejavnik Požarne Varnosti

V poštev pride torej le kakovosten sistem, ki svojo nalogo brezhibno opravlja. Na srečo so sodobni dimniki dobro pripravljeni na zahtevno delo, še posebej tisti, ki jih izdelamo prav z mislijo na določene obremenitve, ki jih pričakujemo ob uporabi izbranih kurilnih naprav. Nekoliko drugače je pri starejših stavbah, tam dimniški sistemi niso prilagojeni sodobni opremi, pogosto pa so tudi dotrajani in potrebni obnove. Takšni dimniki so izdelani drugače, kot jih delamo danes, uporabljeni so drugi materiali, s katerimi ne moremo pričakovati tako dobrega učinka.

V nekaterih primerih je zadostna že enostavna sanacija, pogosto pa se takšni dimniki preprosto izdelajo na novo. Inox cevi in drugi elementi omogočajo zelo enostavno izdelavo in vgradnjo, tako da morda ne bo veliko dela niti s popolno zamenjavo.

Ne smemo pa pozabiti na to, da sami dimniški sistemi še niso vse, kar skrbi za učinkovito odvajanje dima. Ključna oprema pri tej nalogi je tudi tista, ki spremlja same kurilne naprave. Že te imajo pomembno nalogo pri upravljanju dima, morajo se dobro povezovati s sodobnimi sistemi. Ni nujno, da lahko od vsake naprave pričakujemo dober učinek, tudi če imamo pripravljen odličen dimniški sistem. Na obeh straneh pa poznamo tudi nekaj dodatne opreme, ki jo lahko s pridom izkoristimo za zagotavljanje kar najboljšega učinka.

dimnik

 

Dimnik je pomemben sestavni del ogrevalne naprave, saj odvaja dimne pline iz bivalnega okolja. Brez dimnika delovanje ogrevalnih naprav sploh ni mogoče.

Dimnik je pomemben del ogrevalnega sistema, zato je treba izbrati pravilnega, glede na kurilno napravo, ki jo imate. 

Poleg tega pa je pomembna tudi pravilna vgradnja dimnika in redno strokovno vzdrževanje s čiščenjem.

 

Kam Naj Dimnik Postavim?

Zelo pomembno je, da se lokacija dimnika določi že v projektu za gradnjo objekta, saj je od tega odvisna postavitev prostorov in ogrevalne naprave. 

Glede na izbiro ogrevalne naprave pa vam pečar določi kot in smer priklopa ter višino od tal.

Lokacija dimnika je pomembna tudi zaradi požarne varnosti, zato ga je treba postaviti stran od gorljivih gradbenih konstrukcij, še posebej lesenih.

 

Kakšno nalogo ima dimnik?

Dimnik ima nalogo, da iz kurilne naprave vleče dimne pline. Ker so dimni plini lažji od zraka, potujejo po dimniku navzgor. Bolj kot je dimnik visok, večji bo vlek. Če je vlek prešibek, lahko dimni plini zastajajo v dimni cevi, kar pa povzroči težave.

Poleg odvajanja plinov pa dimnik poskrbi tudi za dovajanje zraka v kurilno napravo. S tem omogoča njeno pravilno delovanje in prezračevanje.

Pravilen material, izolacija in pravilna vgradnja dimnika poskrbijo, za požarno varnost, hkrati pa se prepreči uhajanje dimnih plinov.

 

Vrste Dimniških Sistemov

Danes poznamo več vrst dimniških sistemov. Za pravilno izbiro pa potrebujemo presek dimnika, ki se ga določi glede na kurilno napravo. Pri izračunu vam bo pomagal strokovnjak, ki vam bo delal dimnik, ali pa prodajalec. Koliko mora biti minimalni presek dimniške cevi, boste našli tudi v navodilih za kurilno napravo.

V grobem delimo dimnike na:

  • zidani: izdelan je iz gline in peska, imenujemo ga tudi klasični dimnik,
  • montažni ali inox: modernejša izvedba dimnika, ki se uporablja pri sanacijah in novogradnjah,
  • šamotni: montažen troslojni sistem s šamotno tuljavo.

 

Šamotni dimniški sistem

Zanj je značilen troslojni dimniški sistem, kar pomeni, da je sestavljen iz treh različnih elementov. Zunanji del je iz betona, med plaščem in tuljavo pa je vgrajena izolacija iz kamene volne. Notranja tuljava pa je iz šamota. 

Taki dimniki so odporni proti visokim in nizkim temperaturam, kar pomeni, da so hkrati požarno varni in onemogočajo kondenz.

Ker je šamotni dimnik iz treh plasti, je bolj odporen na vlago in kisline.

Vgradnja je zelo enostavna, saj je izdelan kot celoten sistem, tako je potrebno le sestavljanje posameznih elementov. Ko je šamotni dimnik postavljen, se zgornji del obzida z opeko.

 

Inox dimniki

Poznamo enoslojne in troslojne inox dimnike. Troslojni so po navadi z izolacijo in se uporabljajo pri gradnji novih dimnikov. 

Če je montiran v notranjosti, mora biti še dodatno obzidan z izolacijo. Če pride do požara, lahko te plošče zadržujejo ogenj do 90 minut. 

Enoslojni inox dimniki se uporabljajo za sanacijo že obstoječih dimnikov. Inox cev se montira znotraj dimnika, obzidje iz opeke pa služi kot požarni jašek.

Ta vrsta dimnikov ima zelo dolgo življenjsko dobo, ker niso občutljivi na raztezanje in krčenje materiala, hkrati pa so zelo odporni na zunanje vplive.

dimniski sistemi

 

Katerim Standardom Mora Ustrezati Dimniški Sistem?

Kakovosten dimnik mora zagotavljati kemijsko in temperaturno obstojnost, hkrati pa mora biti požarno varen.

Kurilna naprava na trda goriva mora imeti dimnik, ki je odporen proti visokim temperaturam. Nasprotno pa imajo centralne peči višje izkoristke in posledično nižjo temperaturo dimnih plinov.

Zaradi nižje temperature dimnih plinov pa mora biti odporen proti kondenzaciji, saj lahko prihaja do tvorbe agresivnih kislin, ki uničujejo konstrukcijo dimnikov.

Načeta konstrukcija zaradi kondenzacijskih kislin pa je lahko nevarna, saj pomeni, da ni več požarno varen. Zato je treba dimniški sistem hitro sanirati, oziroma ga zamenjati.

Najbolj pomembno je, da je dimnik požarno varen. To pomeni, da se ob vžigu saj v dimniku, požar ne prenese v bivalne prostore. Prav tako se požar v eni stanovanjski etaži, ne sme preko dimnika prenesti v drugo.

Da bo požarno varen, mora biti konstrukcija dimnika pravilna. Pravilna mora biti tudi lokacija in višina dimnika. Predvsem pa je pomembno, da je dimnik redno strokovno vzdrževan in čiščen.

Mora biti tudi plinotesen. Dim, ki se sprošča z izgorevanjem, vsebuje sestavine (CO2, NO2, SO2), ki so za zdravje zelo škodljive, v nekaterih primerih pa tudi smrtno nevarne. Zato iz dimne tuljave dimni plin ne sme uhajati.

Kdaj Je Treba Dimniški Sistem Sanirati?

Treba ga je sanirati takoj, ko je dotrajan, oziroma ga začnejo najedati kisline zaradi kondenzacije. Sanacija je potrebna tudi, če v vašem stanovanju opazite dimne pline. To je zadosten znak, da dimnik ni več izpraven.

Če v bivalnem prostoru opazite mokre madeže, ki bi lahko bili od saj, ali saje zavohate, potem je zadnji čas, da zamenjate dimnik.

Zamenjati ga je treba tudi, če zamenjate kurilno napravo. Zidni dimniki so primerni za peči na trda goriva, saj so odporni proti visokim temperaturam. 

Plinske peči proizvajajo nizke temperature dimnih plinov, zato se nabira kondenzacija, ki je za dimnik nevarna, saj ga začne najedati. Zato je pomembno, da pri prehodu na drugo gorivo zamenjate dimnik.

 

Kako se sanira dimnik?

Saniranje dimnika je potrebno, ko zamenjate kurilno napravo, na primer peč na drva za peč na plin. Prav tako, pa je sanacija potrebna, ko posumite, da dimnik ni več izpraven in zato tudi ni več požarno varen. 

Sanacija dimnika je možna na več načinov:

  • stari se lahko poruši in pozida novi. Ta postopek je dolgotrajen in najdražji;
  • lahko pa se ga sanira z inox tuljavo.

 

Sanacija dimnika z inox tuljavo

V obstoječ dimnik se vstavi cev iz nerjaveče pločevine – inoxa. To je najpogostejša, pa tudi najcenejša in najhitrejša rešitev dimnika.

Vstavitev inox tuljave je idealna rešitev za tiste, ki imate novejšo kurilno peč, ki ima boljši izkoristek, s tem pa večjo možnost nabiranja kondenza. Kovinski ima posodico, kamor se nabira kondenz, oziroma meteorna voda, ki priteče skozi pipico.

Poleg tega, da inox dimnik uspešno reši težavo s kondenzom, pa je odporen tudi proti vlagi in različnim zunanjim vplivom.

Z inox tuljavo v notranjosti zidanega dimnika pa ne prihaja več do krušenja tuljave. S tem pa se življenjska doba dimnika podaljša.

 

Različne Tuljave Dimnika

Poleg inox tuljave je poznana še šamotna tuljava in keramična dimniška tuljava. 

  • Šamotna tuljava: dolga je približno 30 cm, široka pa 3 cm. Ker se tuljave med seboj spajajo, je ta tuljava za sanacijo dimnika neuporabna. Ampak se jo uporablja le pri gradnji novega dimnika.
  • Keramična tuljava: je debela 1 cm, dolga pa 150 cm. Največkrat se uporablja kot del dimniškega sistema in sicer za vse vrste goriv.

dimniški sistemi

 

Kaj pa dimniški element, ki je nad streho?

Ker je ta element, za razliko od dela dimnika, ki je pod streho – izpostavljen neugodnim vremenskim razmeram, je pomembna pravilna izbira materiala za obložni element dimnika.

Obložni element je element, ki zaključi dimnik. Narejen je iz materialov, ki so negorljivi, največkrat je to beton s steklenimi vlakni, ker je vodoodporen, vgradnja pa je enostavna.

Zadnji element dimnika pa so dimniške kape, ki morajo prav tako biti iz pravilnega materiala, da lahko čim bolj služi svojemu namenu. 

Kape iz betona se po navadi uporabijo pri zidanih dimnikih, med tem, ko so inox dimniške kape namenjene za montažne dimnike.

 

Ali je pomembno, kako visok dimnik je?

Ko boste izbirali dimnik, je pomembno tudi, kako je visok. Velja pravilo, da mora biti dimnik vsak 1 meter nad streho, odvisno pa je od naklona strehe. 1 meter je dovolj, če je streha ravna, če pa je pod kot 45 stopinj, pa je mora biti minimalna višina 1,4 metra.

 

Pogosta Vprašanja 

Ali so inox dimniki kvalitetni?

Inox dimnik je izdelan iz kakovostnih materialov, ki so nerjaveči. Temperatura ne vpliva na krčenje in raztezanje materiala, zato je dimnik iz inoxa zelo odporen na zunanje vremenske vplive. Onemogočajo nabiranje kondenza, s tem pa so odporni proti kislinam in vlagi, kar podaljša njihovo življenjsko dobo. Poleg tega, da so odporni proti rji, zagotavljajo tudi 100 % plinotesnost.

Kakšne vrste dimniških sistemov poznamo?

Dimniške sisteme v grobem delimo na zidane, montažne in šamotne. Zidani so odporni proti visokim temperaturam, zato so primerni za ogrevalne naprave na trda goriva. Montažni, oziroma inox dimniški sistem se uporablja pri sanacijah in novogradnjah. Šamotni dimniki so bolj masivni, ker so sestavljeni iz treh različnih elementov.

Koliko stane izdelava dimnikov?

Dimnik je pomemben in nepogrešljiv element ogrevalne naprave, zato pri nakupu cena ne sme biti vodilo. Izberite kvaliteten dimnik, ki bo primeren za vašo ogrevalno napravo. Pri izbiri naj vam pomaga strokovnjak, ki vam bo svetoval, kateri dimniški sistem je za vas najbolj primeren. Ker je cena odvisna od kvalitete materialov in tipa dimnika, vaše ogrevalne naprave in načina montaže, je najboljše, da pošljete povpraševanje izbranemu ponudniku. 

Kako visok dimnik potrebujem?

Dimnik mora biti visok najmanj 1 meter nad streho. Velja, da bolj, kot je visok, boljši je vlek dimnih plinov. Višina dimnika se izračuna glede na naklon strehe. Pri ravni strehi je dovolj, da je visok 1 meter, če pa ima streha naklon 45 stopinj, pa mora biti dimnik visok najmanj 1,4 metra.

Kako se dimnik monitra?

Montaža dimnika je odvisna od tega, kateri dimniški sistem imamo. Montaža dimnika je lahko talna ali pa stenska. Montaža v tla pride v poštev pri zidanih dimnikih, ker so težji in potrebujejo oporo. Montažni ali inox dimniki pa se lahko montirajo v steno.